Prav vsak naš nastop – torej predavanje, pogovor, predstavitev – je najprej in predvsem priložnost. Priložnost, ki ni samoumevna. Zato je v svojem bistvu izjemno dragocena. Zakaj? Ker predstavljamo sebe. Svoje vrednote in vrline, ne le svoje znanje in izkušnje. In svojo namero za spremembo na bolje.
Javni nastop se začne z našim dobrim počutjem. Kaj obleči? In kako oblečeno nositi? Kakršnokoli nelagodje se lahko odrazi v naši neoptimalni izvedbi. Zato se je treba na javno nastopanje dobro in vsestransko pripraviti. Ko stabiliziramo svoje počutje, si predstavljamo sebe v prostoru in v interakciji z vsemi udeleženimi. Zatem nastopi čas za premislek o naši tehnični pripravljenosti, ali razumemo in obvladamo vse komponente, nam karkoli ‘nagaja’? Se morda zanašamo, da bo za nas poskrbel organizator, kar pa se (pre)pogosto ne zgodi? Kakšen mikrofon imamo najraje, kako ga uporabljati, da nas ne ovira? Kam z rokami? In še bolj važno – kam z očmi oziroma pogledom? In nič manj pomembno – kako z dihalnimi tehnikami presežemo tremo ali začetni ‘cmok v grlu’.
Šele potem je tu vsebina. Ki se nikoli ne sme omejiti na to »kaj želimo povedati«. Temveč predvsem razumeti, kaj slušatelji ali gledalci potrebujejo, zmorejo, želijo slišati oz. videti. Če smo pri uravnavanju počutja in tehnične izvedbe dovolj spretni ter zadenemo pravo vsebino, smo na dobro poti, da bodo javni nastopi postali del naše prakse. In ne izogibanja ali nečesa mučnega.