V dobrih tridesetih letih »zgodovine« Slovenije smo se do dobrega naslišali vsevrstnih visokoletečih primerjav s Švicami in podobnimi superlativi. Ves čas nam prodajajo to ali ono sistemsko rešitev, ki naj bi nam še manjkala, to ali ono navidezno strukturno spremembo in še bi lahko naštevali.
A izkušnje kažejo, da za res bistveno spremembo ni ključno nič od navedenega. Vse prej zapisano so zgolj bolj ali manj parcialni cilji posameznih vladajočih elit v izpolnjevanju nalog politično-gospodarskih ozadij brez – in to je res potrebno izpostaviti – brez kakršne koli dolgoročne strategija ali resnega gospodarsko-družbenega načrta.
Kar pa je dejanska točka preloma, ki nam polzi in polzi iz rok – je obnašanje nas samih. Je sposobnost najprej poslušanja. Naših partnerjev, strank, nadrejenih in podrejenih. Je sposobnost reševanja izzivov, saj verjetno vsi poznamo več deset primerov, ko so nas na različnih nivojih različnih upravno-pravnih institucij sprehajali češ, kaj ni možno in kaj se naj ne bi dalo. Ne glede na to, ali je to sploh res. Ker se t.i. lokalni šerifi usedejo na pozicije, iz katerih se ne premaknejo niti za milimeter. Leta in leta. In je sposobnost udejanjanja spremembe.
In tako minevajo desetletja. Švica postaja vse bolj oddaljen sen. Prehitevajo nas še včerajšnje lokacije posmeha, ki razumejo, da podjetja, ki »ponujajo« IT storitve ne morejo vzeti državo za talko ne-povezljivosti sistemov in baz. Da lahko še nekaj let po prodaji nepremičnine in že rešeni zemljiško knjižni vknjižbi še vedno CSD leto za letom taisto nepremičnino vodi kot breme. Čeprav ga v resnici ni. In leto za letom porabiš nekaj elektronskih pošt in zatem še več telefonskih klicev od vratarjev, receptorjev do teh in onih uradnic in uradnikov, ki najprej zatrjujejo, da kaj takega ni možno, na koncu pa zelo kmalu pridemo do tistega legendarnega »saj veste«.
Ampak čas je, da se tega »saj veste« znebimo. Znebiti se ga pa ne moremo, če vsak od nas ostaja tiho ko vidi pri sebi in okoli sebe relativno lahko rešljive izzive in postopke, ki lahko doprinesejo bistveni spremembi. Tišina pomeni poglabljanje prepada.
Ko bomo to razumeli bomo kot družba bližje izhodišču, ki ga nosimo v srcih!
