Že drugič smo doma po daljšem času pogledali zanimivo britansko televizijsko nadaljevanko o sistemski korupciji “Na dolžnosti”. Sprva sem bil ob ponovnem gledanju skeptičen misleč, kako se bom vsega spomnil od prvega ogleda, pa me je prijetno presenetilo, kako z zanimanjem sem vsak večer čakal in potem spremljal novo nadaljevanko.
Še posebej mi je dal misliti zadnji del, ko vodstvo posebne enote za razkrivanje in postopkovno ukrepanje zoper sistemsko korupcijo v policiji ni moglo verjeti, kako opravilno nesposobni so bili nekateri razkriti policisti. Ki so vendarle izvajali oziroma potrjevali izvedbo najzahtevnejših kriminalnih dejanj z zavajanjem policije, prikrivanjem dokumentov in podobne zlorabe moči.
Zakaj me je slednje »nagovorilo«? Podobno lahko že leta opažamo (ne samo) v slovenski politiki. Osebno poznam kar nekaj oseb, ki ne izobrazbeno, kaj šele izkustveno/opravilno sposobno nikakor ne pašejo (moški in ženski spol množine) na položaje, ki jih zasedajo. Pa je bila njihova kariera – kot v primeru britanske policijske nadaljevanke – skrbno »podprta«. Vedno so jih uspeli »zriniti« in namestiti na točno določene položaje, najpogosteje povezane z javnimi naročili in potrjevanjem slednjih.
Sistemska korupcija je relativno enostavna. Potrebujete ne preveč sposobne osebe brez kančka vrednot, ki so za primerno plačilo in občasne nagrade pripravljeni narediti karkoli naročeno. Misleč, da so nedotakljivi, ker se jim nič ne zgodi. In ne zavedajoč, da se tako ali drugače vse obrača in slej ko prej vse plača.
Kako lahko drugače? Tako kot sami izberemo.
