Sonaraven razvoj je besedna zveza, ki jo je razbesnjeni neoliberalizem (že) skoraj iznakazil, tako kot je pred tem pogostejšo besedno zvezo »trajnostni razvoj«. Kje je jedro problema?
Ko je neodvisna znanost in stroka pravilno opozarjala na vplive brezvestnega kapitala na ljudi in naravo, si je kapital najprej podredil v odvisnost množične medije. Obenem so si podredili znanstvene revije in sistemiziranje znanstvenih objav ter posledično večji del »znanosti«, ki je ni brez sredstev. Tu redki poznajo podatek, da je Slovenije od osamosvojitve zadnja v Evropi po namenjanju davkoplačevalskih oziroma javnih sredstev znanosti, ker je resor vedno obvladovala neoliberalna politika in ga puščala v odvisnost interesom (in navodilom) zasebnega kapitala.
Sledila je svetovna zloraba trajnosti in »zelene«, ki sta v množičnih medijih sedaj nosilca agend brezvestnega kapitalskega globalizma, z izključnim ciljem povečevanja dobičkov lastnikom kapitala in centrov moči in v ničemer – in to moramo poudariti – v ničemer skrbi za okolje. Ali človeštvo.
Bolj, ko so naše glave sklonjene v drsanje po zaslonih, manj ko beremo tiskano literaturo in posledično uporabljamo sive celice, manj je možnosti in potenciala za razvoj kritičnega – tudi poslovnega – delovanja. Preverjanja dejstev. Ne glede na to – ali pa predvsem zato – kam odvisna politika namenja razpise. Ker po navadi tisti sektorji niso sektorji niso sektorji koncepta »dobro za vse«, temveč sektorji izključnega interesa lastnikov kapitala!
Digitalizacija, ki je prinesla bistven dvig elektromagnetnih sevanj in ob uporabi mobilnih tehnologij za dostavo »hrane« nov bistven porast uporabe okolju neprijazne plastike, kjer mora biti vse plastično še dodatno zavito v plastiko, ne more biti in ni pot v dobro za okolje in/ali človeštvo. Nobena digitalna tehnologija ne deluje brez izrazitega voliva na okolja. In nobena digitalna tehnologija ni nastala brez bistvenih vplivov na okolje. Tako kot nobeno e-vozilo! In tako kot nobeno večinsko napajanje namišljeno zelenih vozil!
Sprememba navad je temeljna smer. Vendar ne sprememba v novo kopičenje nepotrebnih (škodljivih) dobrin.
V smer manj je več. V smer dihanja in življenja z naravo. Z obstoječimi predragocenimi zalogami pitne vode. In z zemljo, ki nam EDINA daje hrano!
